[ Pobierz całość w formacie PDF ]

ku�ne Bizantince. In pomislil je na svojo mo�, pomislil
na svoj narod in na vse narode, ki jih kuje v verige to
mesto. In sramoval se je, da zmagujejo narode taki ce-
sarji, da jim vlada t�ko mehku�no mesto. In rotil se je na
Peruna, �e ostane �iv, da ne bo Bizanc nikdar vkoval v
verige svobodnih Slovenov.
Dolgo so bu�ale trombe, preden so prebu�ale hrup in
krik v hipodromu. Justinijan se je vra�al z dvorom. Teo-
dori zmagovalki je dal belo rutico, da bi dala znamenje
za za�etek tekme ona. Strelcem so bili na voljo konji iz
149
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
carskega hleva, Drug za drugim so dirjali krog mete,
streljali v kragulja, pu0 �ice so predirale 0 krlatno streho,
pa kragulj je s srepim pogledom motril preganjalce in
tekmece: bo�il je vrat, potrepaval s perutmi, se umaknil
marsikateri strelici, a ostal nedotaknjen.
Med ljudstvom se je razlegal smeh, doneli so dovtipi
na razne strelce, rogali so se jim; metali vanje dateljne,
oran�e in se zabavali, kakor bi igrali glupci v areni.
�Poslednji,� je zopet sporo�il Epafrodit po Melhioru.
�Poslednji bodi Iztok!�
Vrsta lokostrelcev se je praznila. Mnogi so odstopili,
zlasti tisti v lepih oklepih palatinske vojske. Zbali so se
poroge.
Edini Azbad je zdr�al. Zbral je vse mo�i, da je ostal
miren. Mislil je na Ireno, ki jo je ljubil z nedopovedno
strastjo. Danes ji ho�e pokloniti slavo zmagovalca. Upal
je trdno. Ozrl se je ve�krat na katismo, toda Irene ni za-
zrl. Sedela je skrita, tiha. Ni se smejala, ni gledala. Nje-
no srce je kle�alo pred oltarjem in prosilo Krista, naj ji
prizanese, naj Azbad ne zmaga.
Le nekaj tekmecev je 0 e �akalo. Tedaj Azbad ni mogel
ve� strpeti. Naj se odlo�i! Zataknil si je tri pu0 �ice, vzel
lok in zasedel konja, katerega 0 e nih�e drug ni jezdil.
Dolge tedne se je uril na njem.
�150
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Ko se je pojavil izpod katisme, je nastala nenadoma
tihota. Nanj in zoper njega je bilo stavljeno mnogo de-
narja.
Jezdil je po�asi krog spine, pozdravljal na levo in des-
no, se priklonil pod katismo, se 0 e enkrat ozrl po Ireni,
zaman. Nato je zdirjal. Zletela je prva strelica, kragulj je
jezno zapihal. Prijezdil je drugi�, strelica je prhnila tiko-
ma glav�, hipodrom ga je pozdravil. In jezdil je tretji�
naokoli. Srce se mu je razburilo, roka se mu je tresla.
Vend�r je zbral vse sile, da se pomiri. Ustnice so 0 epe-
tale: Irena, Irena. Zopet se je napela tetiva, zazvenela,
pu0 �ica je bil� izborno izstreljena, a v istem trenutku je
kragulj zafrfotal, odsko�il, kolikor je dala veri�ica, in pu-
0 �ica je zadela ob perut ter izbila iz nje pero, ki je v
vrtincu priplavalo na pesek. In tedaj je nastal vihar. Ves
hipodrom se je razdelil v dva tabora: polovica je kri�a-
la, da je Azbad pti�a zadel, polovica je oporekala, zadel
da je le pero; pti� 0 e sedi in jezno gleda za Azbadom.
Tisti, ki so stavili nanj, so trdili, da je stava dobljena, ti-
sti, ki so stavili zoper, so kri�ali, da ni. Nastali so trenutki
tolikega viharja, da bi se bil hipodrom izpremenil v boj
tiso�ev in bi bil� kri preplula areno, da ni Upravda dal
znamenja s trombami. Kot sodnik in najvi0 ji pravnik je
razsodil: �Azbad je zadel in ni. �e ga nih�e ne zmaga, bo
odlikovan. Stave pa stoje; �e ga nih�e ne prekosi, so sta-
ve nanj dobljene, sicer izgubljene!�
151
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Zopet so trombe naznanile novo tekmo. Azbad se je
bal. Hitro je velel ponuditi velike vsote vsem ostalim
tekmecem, da bi se umaknili. Ve�ina je denar sprejela,
le Iztok in dva Tra�ana sta odklonila. Azbad je 0 el sam
do njih. Sre�alo se je ponosno oko svobodnega Slovena
z lokavim, ni�emumim bleskom Bizantinca. Ni� ni od-
govoril Iztok, govoril je pogled: �Naprodaj nismo Slove-
ni nikdar!�
In zajezdila sta Tra�ana, izstrelila, zgre0 ila. Izvrstno so
0 vigale pu0 �ice, vse tik ob kragulju, predrle mo�ni 0 krlat
na strehi in izginile. In tedaj 0 e eden, barbar, Sloven.
�Zadnji,� so trobile troblje. Hipodrom se je zopet po-
miril, vse se je ozrlo proti katismi. Pojavil se je Iztok,
gologlav, z bujnimi kodri, v dolgi halji iz pra�nja, ki jo je
prejel od Epafrodita. Med gledalci so se oglasile opazke.
�Ha, barbar, v halji kakor Molohov �rec! Vestalka, ta naj
zadene? Od kod je? Gost Epafrodita! Baje Sloven!�
Iztoku ponudijo loke in pu0 �ice. Napne tetivo pri pr-
vem, drugem, napne pri tretjem, trenk  vsak lok je
po�il. Hladno je metal lepo rezljano oro�je na tla.
Ljudstvo se je �udilo.
Slednji� se je odlo�il za velik, neroden lok, prav bar-
barski. Nato si je izbral strelico, samo eno. Ponudili so
mu 0 e dve pa je odkimal.
Med ljudstvom 0 epetanje za�udenja. Teodora sama se
je nagnila preko katisme.
�152
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Nato je 0 el Iztok sam in si odbral konja: krasno divjo
�ivalco, doma izza �rnega morj�. Privel ga je v areno.
Iztok je zmajal z glavo, �e0 no�em osedlanega konja.
Sluge so pristopili in odpeli zapone ter sneli sedlo.
Ljudstvo je glasno vzkliknilo.
Tedaj je Iztok prijel haljo do�lenko in jo vrgel raz
sebe. Krog bokov se je zable0 �ala bela jagnjetina, ki mu
jo je se0 ila Ljubinica, in stal je ob �rnem konju sredi are-
ne svobodni sin, lep in postaven, da je Teodora pritisnila
bru0 eno prizmo k o�esu in ga gledala s pohlepom in
naslado: mi0 ica ob mi0 ici, kakor zid krog Bizanca.
Iztok je zataknil strelico za pas, prijel lok z levico, z
desnico brzdo in planil kakor pero na konja. Spela sta
se, potem pa zdirjala po areni. Jezdil je prvi� in pogledal
kragulja, ljudstvo je zamrmralo, ker ni spro�il.
Jezdil je drugi�, strelica 0 e vedno za pasom, konj v
vedno besnej0 em diru. Iztok pa, kakor bi sed�l na ptici.
Ljudstvo je zakri�alo. �Streljaj, spro�i, barbar! Za nor-
ca nas ima! Potegnite ga s konja!�
Iztok ni ne sli0 al ne videl. V njem je �ivela samo trd-
na zavest, da pred samim carjem poka�e, kako pro�i ti-
sti narod, ki mu podira Hilbudije. Tretji� je pridrevil
mimo katisme, roka je segla po strelici, lok se je dvignil,
nastala je tihota, kakor bi se zbiral orkan.
Iztokovo oko se je zapi�ilo v pti�a, kragulj je zapihal
in dvignil kremplje. Bizantinski nepremagljivi orel se je
153
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
stresel pred barbarom. Iztok je naperil strelico vanj,
toda v istem trenutku je �e 0 vignil s konjem mimo. Te-
daj je hipodrom zabu�al od jeze kakor silen grom. Gle-
dalci, ogor�eni, ker 0 e ob tretjem pojezdu ni spro�il, so
usuli nanj kletve in psovke, ploha razhojenih ostankov
sadja je pljusknila v areno, nekateri so snemali sandale
in jih metali za njim, drugi so potegnili no�e izza pasa in
mu pretili. A tedaj se je Iztok v hipu okrenil na konju 
bil je �e blizu mete  pu0 �ica je 0 vistnila in predrla kra-
gulja s t�ko silo; da se je utrgala veri�ica, in pti� je padel
s prebodenim srcem pred katismo v areno.
Zabesneli vihar jeze se je prelil v navdu0 enje, da se je
tresel v temelju silni cirkus. Iz lo� je de�evalo lovora,
dvorjanke so posule zmagovalca z ruticami, pretkanimi
z zlatom, in Irena je s plamene�im veseljem na licih 0 e-
petala:
�Hvala tebi, Kriste, a tebi, sin naroda moje rodnice 
poljub!�
�154
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
�TIRINAJSTO POGLAVJE
alovi v Bosporu so tiho 0 epetali. Na njih je dremalo
Vbrodovje, sanjale so dolgokljune jadrnice, sanjale
redke stra�e na krovih.
Velike ceste morj� in suhe zemlj� so napeljale vso kri
razburkanega �ivljenja v srce Bizanca  v hipodrom in [ Pobierz całość w formacie PDF ]

zanotowane.pl

doc.pisz.pl

pdf.pisz.pl

razem.keep.pl