[ Pobierz całość w formacie PDF ]

kune Bizantince. In pomislil je na svojo mo, pomislil
na svoj narod in na vse narode, ki jih kuje v verige to
mesto. In sramoval se je, da zmagujejo narode taki ce-
sarji, da jim vlada tko mehkuno mesto. In rotil se je na
Peruna, e ostane iv, da ne bo Bizanc nikdar vkoval v
verige svobodnih Slovenov.
Dolgo so buale trombe, preden so prebuale hrup in
krik v hipodromu. Justinijan se je vraal z dvorom. Teo-
dori zmagovalki je dal belo rutico, da bi dala znamenje
za zaetek tekme ona. Strelcem so bili na voljo konji iz
149
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
carskega hleva, Drug za drugim so dirjali krog mete,
streljali v kragulja, pu0 ice so predirale 0 krlatno streho,
pa kragulj je s srepim pogledom motril preganjalce in
tekmece: boil je vrat, potrepaval s perutmi, se umaknil
marsikateri strelici, a ostal nedotaknjen.
Med ljudstvom se je razlegal smeh, doneli so dovtipi
na razne strelce, rogali so se jim; metali vanje dateljne,
orane in se zabavali, kakor bi igrali glupci v areni.
Poslednji, je zopet sporoil Epafrodit po Melhioru.
Poslednji bodi Iztok!
Vrsta lokostrelcev se je praznila. Mnogi so odstopili,
zlasti tisti v lepih oklepih palatinske vojske. Zbali so se
poroge.
Edini Azbad je zdral. Zbral je vse moi, da je ostal
miren. Mislil je na Ireno, ki jo je ljubil z nedopovedno
strastjo. Danes ji hoe pokloniti slavo zmagovalca. Upal
je trdno. Ozrl se je vekrat na katismo, toda Irene ni za-
zrl. Sedela je skrita, tiha. Ni se smejala, ni gledala. Nje-
no srce je klealo pred oltarjem in prosilo Krista, naj ji
prizanese, naj Azbad ne zmaga.
Le nekaj tekmecev je 0 e akalo. Tedaj Azbad ni mogel
ve strpeti. Naj se odloi! Zataknil si je tri pu0 ice, vzel
lok in zasedel konja, katerega 0 e nihe drug ni jezdil.
Dolge tedne se je uril na njem.
150
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Ko se je pojavil izpod katisme, je nastala nenadoma
tihota. Nanj in zoper njega je bilo stavljeno mnogo de-
narja.
Jezdil je poasi krog spine, pozdravljal na levo in des-
no, se priklonil pod katismo, se 0 e enkrat ozrl po Ireni,
zaman. Nato je zdirjal. Zletela je prva strelica, kragulj je
jezno zapihal. Prijezdil je drugi, strelica je prhnila tiko-
ma glav, hipodrom ga je pozdravil. In jezdil je tretji
naokoli. Srce se mu je razburilo, roka se mu je tresla.
Vendr je zbral vse sile, da se pomiri. Ustnice so 0 epe-
tale: Irena, Irena. Zopet se je napela tetiva, zazvenela,
pu0 ica je bil izborno izstreljena, a v istem trenutku je
kragulj zafrfotal, odskoil, kolikor je dala veriica, in pu-
0 ica je zadela ob perut ter izbila iz nje pero, ki je v
vrtincu priplavalo na pesek. In tedaj je nastal vihar. Ves
hipodrom se je razdelil v dva tabora: polovica je kria-
la, da je Azbad ptia zadel, polovica je oporekala, zadel
da je le pero; pti 0 e sedi in jezno gleda za Azbadom.
Tisti, ki so stavili nanj, so trdili, da je stava dobljena, ti-
sti, ki so stavili zoper, so kriali, da ni. Nastali so trenutki
tolikega viharja, da bi se bil hipodrom izpremenil v boj
tisoev in bi bil kri preplula areno, da ni Upravda dal
znamenja s trombami. Kot sodnik in najvi0 ji pravnik je
razsodil: Azbad je zadel in ni. e ga nihe ne zmaga, bo
odlikovan. Stave pa stoje; e ga nihe ne prekosi, so sta-
ve nanj dobljene, sicer izgubljene!
151
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Zopet so trombe naznanile novo tekmo. Azbad se je
bal. Hitro je velel ponuditi velike vsote vsem ostalim
tekmecem, da bi se umaknili. Veina je denar sprejela,
le Iztok in dva Traana sta odklonila. Azbad je 0 el sam
do njih. Srealo se je ponosno oko svobodnega Slovena
z lokavim, niemumim bleskom Bizantinca. Ni ni od-
govoril Iztok, govoril je pogled: Naprodaj nismo Slove-
ni nikdar!
In zajezdila sta Traana, izstrelila, zgre0 ila. Izvrstno so
0 vigale pu0 ice, vse tik ob kragulju, predrle moni 0 krlat
na strehi in izginile. In tedaj 0 e eden, barbar, Sloven.
Zadnji, so trobile troblje. Hipodrom se je zopet po-
miril, vse se je ozrlo proti katismi. Pojavil se je Iztok,
gologlav, z bujnimi kodri, v dolgi halji iz pranja, ki jo je
prejel od Epafrodita. Med gledalci so se oglasile opazke.
Ha, barbar, v halji kakor Molohov rec! Vestalka, ta naj
zadene? Od kod je? Gost Epafrodita! Baje Sloven!
Iztoku ponudijo loke in pu0 ice. Napne tetivo pri pr-
vem, drugem, napne pri tretjem, trenk  vsak lok je
poil. Hladno je metal lepo rezljano oroje na tla.
Ljudstvo se je udilo.
Slednji se je odloil za velik, neroden lok, prav bar-
barski. Nato si je izbral strelico, samo eno. Ponudili so
mu 0 e dve pa je odkimal.
Med ljudstvom 0 epetanje zaudenja. Teodora sama se
je nagnila preko katisme.
152
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Nato je 0 el Iztok sam in si odbral konja: krasno divjo
ivalco, doma izza rnega morj. Privel ga je v areno.
Iztok je zmajal z glavo, e0 noem osedlanega konja.
Sluge so pristopili in odpeli zapone ter sneli sedlo.
Ljudstvo je glasno vzkliknilo.
Tedaj je Iztok prijel haljo dolenko in jo vrgel raz
sebe. Krog bokov se je zable0 ala bela jagnjetina, ki mu
jo je se0 ila Ljubinica, in stal je ob rnem konju sredi are-
ne svobodni sin, lep in postaven, da je Teodora pritisnila
bru0 eno prizmo k oesu in ga gledala s pohlepom in
naslado: mi0 ica ob mi0 ici, kakor zid krog Bizanca.
Iztok je zataknil strelico za pas, prijel lok z levico, z
desnico brzdo in planil kakor pero na konja. Spela sta
se, potem pa zdirjala po areni. Jezdil je prvi in pogledal
kragulja, ljudstvo je zamrmralo, ker ni sproil.
Jezdil je drugi, strelica 0 e vedno za pasom, konj v
vedno besnej0 em diru. Iztok pa, kakor bi sedl na ptici.
Ljudstvo je zakrialo. Streljaj, sproi, barbar! Za nor-
ca nas ima! Potegnite ga s konja!
Iztok ni ne sli0 al ne videl. V njem je ivela samo trd-
na zavest, da pred samim carjem pokae, kako proi ti-
sti narod, ki mu podira Hilbudije. Tretji je pridrevil
mimo katisme, roka je segla po strelici, lok se je dvignil,
nastala je tihota, kakor bi se zbiral orkan.
Iztokovo oko se je zapiilo v ptia, kragulj je zapihal
in dvignil kremplje. Bizantinski nepremagljivi orel se je
153
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
stresel pred barbarom. Iztok je naperil strelico vanj,
toda v istem trenutku je e 0 vignil s konjem mimo. Te-
daj je hipodrom zabual od jeze kakor silen grom. Gle-
dalci, ogoreni, ker 0 e ob tretjem pojezdu ni sproil, so
usuli nanj kletve in psovke, ploha razhojenih ostankov
sadja je pljusknila v areno, nekateri so snemali sandale
in jih metali za njim, drugi so potegnili noe izza pasa in
mu pretili. A tedaj se je Iztok v hipu okrenil na konju 
bil je e blizu mete  pu0 ica je 0 vistnila in predrla kra-
gulja s tko silo; da se je utrgala veriica, in pti je padel
s prebodenim srcem pred katismo v areno.
Zabesneli vihar jeze se je prelil v navdu0 enje, da se je
tresel v temelju silni cirkus. Iz lo je deevalo lovora,
dvorjanke so posule zmagovalca z ruticami, pretkanimi
z zlatom, in Irena je s plameneim veseljem na licih 0 e-
petala:
Hvala tebi, Kriste, a tebi, sin naroda moje rodnice 
poljub!
154
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
TIRINAJSTO POGLAVJE
alovi v Bosporu so tiho 0 epetali. Na njih je dremalo
Vbrodovje, sanjale so dolgokljune jadrnice, sanjale
redke strae na krovih.
Velike ceste morj in suhe zemlj so napeljale vso kri
razburkanega ivljenja v srce Bizanca  v hipodrom in [ Pobierz całość w formacie PDF ]

  • zanotowane.pl
  • doc.pisz.pl
  • pdf.pisz.pl
  • razem.keep.pl