[ Pobierz całość w formacie PDF ]

gospodovale v njem, vodni moeradi so kakor somi pla-
vali semtertja, 0 iroki vodni hro0 i v rnih frakih so se
potapljali, vodni 0 ipalec je s kle0 ami preal na mu0 ice,
ki so plesale nad vodo. Po ves dan sem stal kraj svojega
morja in premi0 ljeval ivali, ki so tu notri ivele in trpe-
le. e ponoi v sanjah sem bil pri njih in o pomladnih
veerih, ko sem e v postelji leal, bila mi je najslaj0 a
muzika regljanje mojih ab, ki sem vse poznal od naj-
mlaj0 e do najstarej0 e, ki je bila lepo zelena, po hrbtu pa
je imela tri rumene proge. Najprej je jel debel mo0 ki bas
posku0 ati alostne glasove, odgovarjal pa mu je tenek
glas  zdelo se mi je, da ga poznam.  Nekaj asa sta
si odgovarjala v zateglih akordih, potem vse potihne, ali
v tem hipu zagrmi ves kor in regljanje se je razlegalo da-
le okoli v neizreno moje veselje in v veliko nejevoljo
moje matere. In tudi pozimi, ko je regljajoa moja ban-
da spala pod ledeno skorjo, sem imel na morju nepo-
pisno veselje. Bil je mraz, da je vse pokalo, s sosedovim
64
IVALSKE PODOBE
BESeDA
Andrejkom sva se pa drsala na vrtu, da so iskre 0 vigale
izpod podkovanih peta  kadar ni bilo matere doma. 
Nikoli te ne bom pozabil, mlaka na vrtu! Dnevi, ki sem
jih preivel kraj tebe, so bili najsrenej0 i.
V tisti hi0 i je stanoval mo samec, ki so mu ljudje
sploh rekali: gospod profesor; uil je otroke v velikih
mestnih 0 olah. Moja mati so se mu smejali, ker je lovil
hro0 e in gosenice in drug mres. Midva sva bila pa ve-
lika prijatelja in e sem le mogel, zmuzal sem se v nje-
govo stanovanje. V velikih 0 tirioglatih 0 katlah je imel vse
te ivali nabodene na iglah. Kakor soldatje so stali v
vrstah, da jih je bilo lepo gledati. Tu sem videl velikega
kle0 mana rogaa, zlato minico, malo pikasto polonico,
zeleno kobilico s sabljo, kratko reeno, vse ivalice, kar
sem jih kdaj videl na na0 em vrtu ali pa zunaj na izpre-
hodih. Tudi z oetom sta si bila prijatelja in vekrat sta
sedevala na vrtu v prijaznem razgovoru.
Nekega dne, bilo je poleti, sedim na vrtu kraj morja in
gledam sluznate kepe, ki so plavale po vodi. Spominjam
se, da sem jih videl tudi lani ob tem asu, ali kaj to po-
meni, nisem vedel. Ker je pri0 el ravno profesor po vrtu,
povpra0 am ga, kaj je to.
Pojdi k materi, naj ti dado skledico.
Bojim se, da je ne bodo hoteli dati.
akaj, prinesem jo pa jaz.
65
IVALSKE PODOBE
BESeDA
In res pride kmalu s skledico in zajame eno tako kepo
z vodo vred. Zdaj sem videl, da so v kepi rumenkase
krogljice grahove velikosti s rnikastim zrnom v sredi.
To postavi na kak0 no okno in vsak dan poglej, e se
bo kaj izpremenilo ali ne. e bo0 videl kak0 no izpre-
membo, pa mi povej.
e drugi dan sem videl, da so jajca bolj nabuhnjena in
profesor mi je dal okroglo steklo, skozi katero se je vse
mnogo veje videlo, nego je res. Kocinice na moji roki so
se videle kakor pra0 ieve 0 etine, da sem se moral sme-
jati, ko sem skozi to steklo pogledal eno kroglico; zde-
lo se mi je, kakor bi notri leala zvita ivalica, ali nisem
mogel prav razloiti. Ne enkrat, bogve kolikokrat sem
hodil gledat vsak dan sluzne krogljice v skledi. esti dan
sem e komaj priakoval, da je profesor pri0 el domov,
ker nekoliko krogljic se je odprlo in to, kar je poprej kot
rnkasta pika lealo v njej, plavalo je zdaj okoli po vodi
kakor nena ribica. Imela je rep, glavo in na vratu z vsa-
ke strani drobno resico. Na pragu sem priakoval pro-
fesorja, in ko pride, povem mu, kaj sem videl.
Vidi0 , pouuje me, to, kar sva zadnji vzela iz mla-
ke, to je bila kepa abjih jajc ali abji krak. Vsaka krog-
ljica je eno jajce in iz vsake bo nastala aba. To, kar si
danes videl okoli plavati, to so mlade abice!
Ali to so ribice, ne abice!
66
IVALSKE PODOBE
BESeDA
Le poakaj 0 e malo in gledaj jih vsak dan. Vidi0 to-le
jajece? Ravno zdaj bo ivalca pregrizla sluznato lupino.
Z glavo je e zunaj, zdaj se bo vsa izmotala  no, zdaj
pa e plava okoli. To, kar ima na vratu, to so njene dihal-
ke ali 0 krge, z njimi ivalca diha, ker brez dihanja ne
more iveti, kakor tudi ti ne; samo da ima0 ti pljua,
mlada abica ima pa 0 krge ali dihalke.
Zakaj jih pa one abe v mlaki nimajo?
To bo0 e pozneje videl, zakaj ne. Le potrpi! Vidi0 to-
le tukaj? Ta je 0 la spet nazaj v svojo lupino in jo je. Dok-
ler so abice mlade, jedo le slunato svojo lupino, pozne-
je jim bo0 pa dajal kru0 nih drobtinic.
ivalice so bile vse iz jajc, rasle so in ko so vso sluz
pojedle, dajal sem jih kruha. Zdaj sem se spomnil, da
sem lani tudi v mlaki videl ravno take ivalice, ki sem
mislil, da so ribice, rekli smo jim pupki. Imele so ravno
tako debelo glavo, tak repek in 0 krge na strani. Pozneje
so pa izginile iz mlake.
ez dvajset dni sem zapazil, da so dihalke vedno
manj0 e in da se poasi izgubljajo, in zdaj so se na zad-
njem koncu glave blizu repa pokazai majhni izrastki.
Profesor mi je povedal, da sta to zadnji nogi, ker abe
dobe zadnji nogi poprej nego prednji, in res sem drugi
dan videl, da sta bili popolni abji noici. S steklom sem
videl tudi prednji, pa sta bili 0 e pod koo skriti. Tako sta
ostali prav dolgo. Ko je 0 el drugi mesec h koncu, jela jim
67
IVALSKE PODOBE
BESeDA
je na glavi koa pokati in popolne abice so se jele iz
koe motati. Ozka usta z roenim klunkom na koncu
so padla, usta so se zdaj 0 iroko odprla, zdaj ima tudi 0 tiri
noge, 0 krge so se skrile in pozna se le 0 e poklina, ki se
pa tudi sasoma zarase in repek se takisto izgublja. Zdaj
so abice splavale na vrh ter so molele glave iz vode.
Mehovi, v katerih so poprej tiale, plavali so zdaj kakor
abje srajce po vodi.
Vidi0 , rekel mi je profesor, zdaj je abica popolna,
zdaj ima 0 tiri noge, 0 iroka usta, izgubila je rep, izgubila
je 0 krge, zdaj diha s plui, torej je pri0 la vrh vode; prej
pa, dokler je imela 0 krge, bila je vedno pod vodo kakor
riba, ki vse svoje ivljenje diha s 0 krgami. abica zdaj ne
bo ve jela kruha, ampak druge drobne ivalice, npr.
muhe, rve, pole itd.; tedaj je najbolje, da jih nese0 spet
v mlako nazaj, kjer se bodo redile same.
Gospod profesor mi je 0 e veliko pravil o abah. Rekel
je, da se mlade abice 0 e vsakih osem dni leve, da 0 ele v
0 tirih ali petih letih popolnoma dorastejo, in pravijo, da
uakajo do 0 estnajst let. abje oi so zlato obrobljene,
imajo trepalnici in pod njima 0 e eno koico, ki jo lahko
ez oko potegnejo. Na tistem kraju, kjer je bil dihalni
po, ostane tenka koica, ki se pri regljanju napne kakor
mehur, ki glasu daje posebno mo, toda regljajo pa sami
mo0 ki, samice ne. Jezik abji ni od zadaj prirasen, kakor
navadno pri drugih ivalih, ampak spredaj, in e hoe z
68
IVALSKE PODOBE
BESeDA
lepkim jezikom loviti kako muho, zavihati ga mora ven.
aba ima prav trdno ivljenje. e ji tudi glavo odree0 in [ Pobierz całość w formacie PDF ]

  • zanotowane.pl
  • doc.pisz.pl
  • pdf.pisz.pl
  • razem.keep.pl